“Ujemi me, če moreš!” – je nova krilatica sodobnega potrošnika.

Zaradi tega blagovne znamke najemejo trume marketinških čarovnikov, psihologov, sociologov in drugih strokovnjakov – z namenom, da razvozlajo vse spremembe v kodi potrošnika.

In medtem ko veliki igralci posegajo po zemljevidu prepoznavanja potrebe, ki je že zdavnaj implementirana v shoposapiensu, »novi piškotki« na potrošniško sceno prinašajo recept, ki bo sladek tudi veteranom te igre.

Tok Tok! Kdo je? DTC. DTC kdo? Blagovna znamka, namenjena neposrednim potrošnikom, ki se pojavi nenadoma in ​​vam dostavi paket.

Že sama okrajšava zveni kot nekakšno razkužilo, s katerim bomo očistili in poslali v pozabo vse doslej videne tehnike, ki so osvojile srca potrošnikov.

Toda … Direct to consumer blagovne znamke so le razvozlale kliše hollywoodskih filmov – ČAS JE DENAR.

In ravno zato so maksimalno skrajšali število rok, skozi katere bo šel njihov izdelek, in se odločili raziti se z raznimi distributerji in posredniki.

Lahko bi rekli, da imajo znamke DTC blag OCD, saj zelo radi nadzorujejo celoten proces. Od same izdelave izdelka do dostave na naše naslove.

Vendar pa je ravno ta kirurško natančna odstranitev posrednikov iz enačbe nakupa omogočila DTC blagovnim znamkam, da dostavijo več za manj in to brez kompromisov pri kakovosti izdelkov, saj je njihov poslovni proces postal stroškovno učinkovitejši. In kdo od nas ima kaj proti »več«?

To jim daje krila, da zaženejo kolesje novih orodij in v proces osvajanja občinstva vnesejo naročniško storitev, ki cilja na različne ciljne skupine prek vseh komunikacijskih kanalov (vključno s TikTokom) ali chatbota (37 % potrošnikov, ko se jim zatakne pri nakupovanju, prosi za pomoč chatbot).

Toda tisto, kar DTC blagovne znamke loči od njihovih tržnih tekmecev, je – tesnejši odnos s potrošniki, saj v njihovem odnosu ni zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na končno oceno izdelka. Ta prednost absolutno zagotavlja, da se ključne povratne informacije strank ne izgubijo v birokraciji distributerjev. V prevodu – kupec jim bo v obraz izlil vse, kar si misli o njih, in to bodo lahko zelo dobro uporabili pri svojem nadaljnjem delu.

Kajti… DTC znamke niso vezane na nobene verige medsebojno pogojenih razmerij, v katerih distributerji delijo proizvajalce in potrošnike ter dominirajo – nasprotno. Blagovne znamke, ki so v neposrednem stiku s svojimi strankami, lahko svobodno skrbijo za družbene namene in okoljsko trajnost.

Prevzamejo breme naših obveznosti in vam po spletni naročnini DSC (Dollar shave club) mesečno pošiljajo britvice na vaš prag, da vam ni treba zapravljati časa za obisk trgovine. Cotopaxi daje odstotek svojih prihodkov od prodaje nahrbtnikov neprofitnim organizacijam, ki si prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi v nerazvitih državah, tako da vam ni treba izpolnjevati vrste obrazcev. Medtem ko znamka Third Love uvaja novo številčenje košaric nedrčkov – A 1/2, B 1/2, saj kar 80% žensk nosi napačno številko nedrčkov.

Ko potegnemo črto, postanejo DTC znamke naš novi najljubši sosed. Tisti, ki ne meče smeti čez teraso, ampak vam je pripravljen brezplačno, brez dvigala, prinesti živila na vaš prag v četrto nadstropje.

In spomnil se je, kaj vam je všeč, zato vam pogosto ponudi dodaten krof ali pa vam takoj sporoči, da je vaš najljubši parfum v akciji. In nekako je vedno tam, ko ga potrebujete. Tudi če je bilo to 6 sekund pred vašo najljubšo pesmijo – Money, money.

Včasih te njegova intimnost in odkritost spravljata oba živce, ampak … kako se jeziti na “človeka”, ki za vsak par prodanih nogavic podari enega v humanitarne namene?!