Skratka, v svoji petletni karieri upravitelja družbenih medijev sem se veliko naučila: nekatere stvari so prišle same od sebe, nekatere sem se morala naučiti na pamet kot v šoli, danes pa se je to celotno znanje prelilo v veščine, ki so precej raznolike, »osvojene« in jih iskreno obožujem, saj jih je mogoče nadgrajevati, izvirajo ena iz druge in imajo milijon življenj.

Ne, to ni še ena motivacijska objava iz LinkedIn-a, vendar tudi ni seznam nasvetov o tem, kako delati v Canvi. To so resni nasveti, kajti, čeprav je naše delo zabavno, smo še vedno resni ljudje.

Kaj reči, ne da bi zvenelo neumno?

Ko začnete svojo kariero v svetu oglaševanja, ne glede na to, ali ste na praksi, je to vaša prva zaposlitev ali pa se preprosto želite podati v ta svet, je zelo pomembno, da mindset »vsevednosti« pustite doma. Kajti ta miselnost vas ne bo pripeljala nikamor, razen v zmoto (morda, recimo, da ustvarite svojo e-knjigo ali tečaj digitalnega trženja, vendar prosim, ne). Torej, karkoli začnete, bodite potrpežljivi in ​​ne pozabite, da smo vsi nagnjeni k napakam in da to ni nič strašnega. Navsezadnje tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.

Sliši se zelo »lifecoach« motivacijsko in zelo nečimrno, a za vse, kar danes vem, se lahko zahvalim procesu učenja s poskusi in napakami. Seveda danes s spodobne časovne distance pogledam objektivno in vidim, kje sem delala napake, kaj bi lahko, pa nisem, kje in kdaj se je zataknilo. Temu seveda ni bilo vedno tako. Ni bilo lahko, a je bilo močno, zato lahko zdaj napišem nekaj na to temo, morda da bi nekomu pomagala, ga opogumila ali vsaj odpravila določene dvome.

Učenje, učenje, učenje.

Ne učiš se zaradi drugih, temveč zaradi sebe – boleča resnica, ki nam jo v procesu šolanja govorijo starši, se zdaj izkaže za najbolj točno na svetu. Potrebujemo nekaj časa, da to razumemo, in to se večinoma zgodi, ko začnemo delati za denar in ne za ocene.

Delaš, za blagovne znamke, naročnike, delodajalce, a na koncu dneva znanje ostane samo pri tebi. Gradite na njem, ga negujte, glejte nanj kot na živ organizem, ki raste in uspeva – kot na rastlino, ki jo želite obdržati pri življenju.

Ne domnevaj – vprašaj.

Ne morete vedeti vsega in pravzaprav ni naravno vedeti vsega, še posebej, ko ste šele na začetku. Starejši ali bolj izkušeni kolegi so vam največkrat na voljo, da jih, v primeru dvoma, vprašate. Ne domnevajte, saj pogosto nič ni samoumevno – zato sprašujte in ničesar ne prepustite naključju. Vprašanja niso znak šibkosti, vprašanja so znak, da se želite učiti, slediti in biti v polnem obsegu v tem, kar počnete, ker želite, da je to, kar počne vaša ekipa, dobro. Kdor se zmoti, ima problem, ne ti.

Nagovarjaš vse, ne le sebi podobnih.

To pomeni, da boste hitro spoznali, da nekaterih genialnih trikov in idej, čeprav dobrih, ne bodo razumeli vsi. Najbolje je, da začnete pri sebi, vendar tako, da tisti, ki so vaša ciljna skupina, razumejo, kaj želite povedati. To ne pomeni, da boste morali znižati svoja merila, ampak morate obvladati veščino preoblikovanja misli in idej, saj ne nagovarjamo vedno le tistih, ki bi jih radi, ampak je čar v raznolikosti.

Vrnite tako idejo kot celotno ekipo na začetek, če verjamete, da imate prav.

Ne bojte se stati za svojimi idejami. Če mislite, da je nekaj dobro in imate prav, se borite za svojo idejo. Pogovarjajte se, razrešujte dvome, vstopajte v konflikt. To je del ustvarjalnega procesa. Najboljše ideje tako ali tako ne pridejo same od sebe, pot do njih je trnova in lahko traja.

Če imajo prav, se zahvalite in nadaljujte. Če so napačne, jih popravite in nadaljujte. Vsekakor nadaljujte.

Svoje ideje in stališča vedno jemljite z rezervo, vendar opazujte tudi druge ljudi. Ponavljam: nihče se ne rodi pameten – pretehtajte vsako možnost z vseh strani, sprejmite nasvet, če je smiseln, a tudi stojte za svojimi idejami. V poslu je zelo pomembno, da pustiš trmo ob strani in vse razumeš kot igro ali vsaj kot dobro zabavo, ki ima dve plati – včasih bo haha, včasih pa hehe.

Ustvarite tisto, za čimer lahko ponosno stojite.

Karkoli počnete, vedno počnite to tako, da (bo)ste ponosni. To pomeni tako učenje kot raziskovanje, pri čemer pogosto pridete do konca in se nato vrnete na začetek, dvomite o vsem, kar veste ali vsaj mislite, da veste. Ko pa boste končni izdelek končno dali v eter, naj bo najboljši – nekaj, za kar lahko rečete, da je to in da v tem ne bo nobene ironije. Včasih vam ne bo uspelo, a vedno stremite k temu, da bo.

Že na samem začetku sem rekla, da to niso magični triki, ki vam bodo pomagali, da v isti sekundi postanete čarovnik pri svojem delu – to so bolj orodja za piljenje vašega talenta, saj se delo upravitelja družbenih medijev pogosto jemlje malce neresno – tako od zunanjih opazovalcev kot tudi s strani samih upravljavcev družbenih medijev. Biti povprečen je lahko, toda biti res dober v svojem delu zahteva delo na svojih talentih in zapolnjevanje lukenj z učenjem – saj je talent nekaj, s čimer se rodimo, vendar ne more delovati sam.