Pred časom smo lahko opazili upad poseganja po avdio vsebinah na radiu, dokler niso v svoje načrte začeli vključevati video vsebin. Ob naraščajoči priljubljenosti video blogov, so bile avdio vsebine seveda postavljene pred velik izziv.
A tako kot Instagram, prenasičenost vsebin doživlja tudi YouTube. Svetovno znanim vlogerjem, ki so svoje uspehe gradili na »Instagram valu« nekaj let nazaj, ogledi sicer ne upadajo, vsaj ne izrazito, so pa tako imenovani newcomerji postavljeni pred zelo zahtevno občinstvo, ki je vajeno video blogov. Za temi danes stojijo celotne produkcijske ekipe, ki skrbijo za visoko kakovost video izdelkov – temu pa je težko konkurirati. Najbolj znanim po teh vsebinah, kot so Jon Olsson, Peter McKinnon, Liza Koshy in Logan Paul, ogledi in sledilci še kar rastejo, se pa slednji spušča tudi v svoj podcast. Toda zakaj, če naj bi bil YouTube tako priljubljen in dostopen? Ker ogledi oziroma kliki na avdio vsebino podcastov zadnje dve leti eksponentno rastejo, delne zasluge za to pa gredo ameriškemu komiku Joeju Roganu.
Joe je s svojim podcastom »The Joe Rogan experience« začel leta 2009 in je danes daleč najbolj poslušan podcast channel. Ameriški komik je znan, da gosti visoke in svetovno znane goste, s katerimi debate tečejo o delikatnih temah (politika, rasizem, teorije zarote, znanost …), ob tem so izražena mnenja izredno kontroverzna. To je tudi njegova konkurenčna prednost pred ostalimi in tisto, kar dela njegovo oddajo zanimivo, saj jo mnogi smatrajo za najbolj avtentično in »brez filtra«. Ena najbolj kontroverznih epizod je bila ob gostovanju Elona Muska, ki si je sredi oddaje prižgal joint in s tem razburil tudi številne delničarje, kar je posledično tudi pocenilo Teslino delnico. S tem je bila tudi dokazana »moč« podcastov, ki dosegajo vpliv medijev, ob enem pa so smatrani kot bolj pristen vir informacij kot sami mediji. Do nedavnega se je njegov kanal oddajal prek Youtuba in Applove platforme s podcasti, sedaj pa je Američan oznanil novo pogodbo s Spotifyjem vredno okoli 100 milijonov ameriških dolarjev. S tem se poslavlja od brezplačne platforme Youtube, na kateri bodo na voljo le še krajše vsebine, nič več pa celotne epizode. Bodo temu trendu sledili tudi ostali, ki svoje Youtube kanale uporabljajo kot pogovorne oddaje, ali bodo še vedno drugim omogočali brezplačne vsebine? Glede na Roganovo pogodbo s Spotifyjem, se bo marsikdo zamislil, če bi podpisal licenčno pogodbo, ki oddajo ponese od mainstreama k eksluzivi, ustvarjalca pa k večjemu zaslužku.
Podcasti pa ustvarjajo novo razdvojenost med občinstvom. Apple podcast in Spotify. Spotify je platforma, ki poleg podcastov ponuja tudi poslušanje glasbe, Apple na drugi strani nudi ločeno storitev Apple Music. To pomeni, da je Apple Podcasts brezplačna storitev, Spotify pa medtem izgublja člane s svojo naročnino. Licenčna pogodba »The Joe Rogan Experience« ni nakup oddaje in vsebine, pač pa nakup, ki prinaša nove, potencialno premium člane, ki bodo sprva kupili dostop zaradi podcasta, nato pa se srečali s Spotify izkušnjo in prednostmi, ki jih ta ponuja. Ustvarjalce bo ravno vpliv te oddaje peljal k pogodbam Spotifyja, ki ima povprečno višje kompenzacije kot YouTube.
Kaj pa kaže prihodnost?
Kot rečeno, vse več ljudi posluša podcaste. Zjutraj, ko se v gneči vozijo v službo in so že naposlušani radijskih jutranjih programov, si raje vklopijo epizodo svojega priljubljenega podcasta. Podcasti so naenkrat z avdio vsebino postali bolj zanimivi od brezplačnih video vsebin na YouTubu, zanje pa so poslušalci pripravljeni tudi plačati. V tem sam vidim največjo prednost segmenta in razlog, ki bi v naslednjih letih lahko prevesil tehtnico na stran avdio vsebin. Res pa bi znale s tem radijske vsebine zopet zamreti, kot so leta 2009.
Podcasti obujajo tudi trend avdio knjig, ki smo jih poslušali še kot otroci. Nato je sledil razvoj video vsebin in tako imenovanih tutorialov, ki so avdio knjige potisnili stran od poslušalcev. S prihodom podcast vsebin pa je ponovno v vzponu avdio knjiga, predvsem Audiable, ki je v lasti ameriškega velikana Amazon. Tako smo zopet priča digitalizaciji segmentov, tokrat na področju knjig in branja – začenja se »nova digi-analogna vojna«.
Zakaj torej podcast in ne Youtube
1. Podcasti so smatrani (prepoznani) kot bolj zanesljiv vir od medijev, še posebej v času novega koronavirusa, in neprimerljivo bolj pristen od posnetkov na YouTubu.
2. YouTube je prenasičen z vsebino, platforme s podcasti pa omogočajo boljši pregled nad žanri.
3. Ustvarjalci bodo vse več uporabljali platforme s podcasti, saj vsa ciljna skupina »podcasterjev« beži od YouTuba, za kar je zaslužen tudi ameriški komik Joe Rogan.
4. YouTube ne ponuja licenčnih pogodb, ob enem pa je tudi kompenzacija na oglede bistveno nižja od na primer Spotifyja.
5. Sprememba potrošnikovih navad – premik iz video v avdio vsebine.
